Gostje imajo dovolj: "Čas je, da hotelske kopalnice znova postanejo zasebne"

Orišimo situacijo. Z nekom hodite že nekaj mesecev, stvari potekajo gladko. Čas je za naslednji korak – skupni vikend oddih.

Našli ste odličen hotel, ki izpolnjuje vsa vaša pričakovanja: prijetna soseska, mamljive možnosti za hrano in pijačo ter izjemne cene zaradi njegovih "zanimivih" oblikovalskih elementov. Potem se s partnerjem prijavita. Ko skupaj stopita v hotelsko sobo, hitro ugotovita, da bo oddih veliko bolj intimen, kot sta sprva načrtovala.

Stranišče, umeščeno v majhno kabino, je od postelje oddaljeno le nekaj korakov in ga pred pogledi ščiti zgolj tanka steklena stena s strateško matiranim steklom. Človeška silhueta bo, čeprav zabrisana, skoraj zagotovo vidna ne glede na to, kje v sobi stojite, uporabnikova stopala pa bodo povsem razkrita, saj oblikovalec vrat ni menil, da tudi spodnji del kabine potrebuje matiranje. Vzemite si trenutek in razmislite še o morebitnih zvočnih težavah.

Naj najprej poudarim: brez obsojanja, če je to po vašem okusu.

Absurdnost položaja

Moja lastna pričakovanja glede zasebnosti na potovanjih so se razblinila že davno. Poročena sem že skoraj 20 let in imam dva najstnika, ki se bližata odraslosti. V vseh teh letih smo se pri hotelih, ne glede na cenovni razred, srečevali z nekaterimi resnično nenavadnimi zasnovami kopalnic.

Družinske sobe s kadmi na odprtem. Senčila na zunanji strani okna, ki gleda naravnost v kopalnico. Drsna vrata, ki puščajo široke reže prostora – pravi raj za oprijemljive malčke ali radovedne 'mlade firbce', ki se še niso naučili osebnih meja. Seznam pa se s tem še zdaleč ne konča. Vedno sem to z nekaj nejevolje sprejemala kot del potovalne izkušnje. A že hiter pregled ocen na straneh, kot je TripAdvisor, ali potovalnih forumih na Redditu, pokaže, da je tam zunaj še veliko drugih razočaranih popotnikov.

No, za vse vas, naveličane iskalce zasebnosti, imam dobro novico. Nastaja gibanje in pomoč je prispela v obliki spletne strani Bringbackdoors.com, ki ponuja bazo hotelov, za katere je zagotovljeno, da imajo kopalniška vrata v sobah, pa tudi tistih, ki jih nimajo.

Ameriška tržnica Sadie Lowell, ki živi v Evropi, je spletno stran zagnala konec lanskega leta. Ker je večino svojega življenja preživela na poti, pravi, da se je navadila na nenavadne ureditve hotelskih kopalnic. A leta 2024 jo je med obiskom Londona, kamor se je z očetom odpravila na predstavo, presenetila absurdnost njunega položaja. "Rezervirala sva sobo z dvema ločenima posteljama, in ko sva vstopila, kopalniških vrat ni bilo. Niti najmanjšega približka kopalniških vrat," pojasnjuje.

Lowell ni mogla nehati razmišljati o tem, kako nenavadno je vse skupaj. Rezervirala je dve ločeni postelji, zakaj torej brez vrat? "Ne vem, ali so se za to odločili investitorji, oblikovalci ali arhitekti, a zelo so se oddaljili od tega, kar si ljudje dejansko želijo in iščejo. Preprosto niso v stiku. Če imaš v sobi dve ločeni postelji, to pomeni, da si zasebnosti v kopalnici vsekakor želiš," pojasnjuje. Mesece pozneje, ko je načrtovala novo potovanje, ji je bila izkušnja z očetom še vedno živo pred očmi, zato si je zaželela, da bi obstajal način, da bi to lahko preverila.

Do sredine oktobra 2025 je bil Bringbackdoors.com up v polnem zagonu. Lowell pravi, da je začela objavljati posnetke na družbenem omrežju TikTok, s katerimi je opozarjala na težavo, in kmalu zatem so odzivi uporabnikov začeli deževati. "Od takrat je vse skupaj prava 'norija', ki počasi, a vztrajno dobiva vse več zagona," poudarja. Do danes je po njenih besedah zbrala okoli 800 odzivov z vsega sveta, Bringbackdoors.com pa so predstavili številni svetovni mediji.

"To presega moja najbolj divja pričakovanja, kaj bi ta spletna stran sploh lahko postala. Občutek je res dober, ker sem se lotila tako nenavadne teme. Del mene se je spraševal, ali bo to ljudi sploh to zanimalo. Mogoča, mogoče ne. A odziv in zagon, ki ju projekt dobiva, mi jasno sporočata, da veliko ljudi to še kako zanima," dodaja.

Koliko zasebnosti sploh potrebujete?

Ker se ljudje seveda razlikujemo v tem, s kakšno stopnjo zasebnosti se počutimo udobno, Bringbackdoors.com sobe razvršča v različne kategorije. Najprej so tu tiste sobe, ki jih Lowell imenuje najhujši kršitelji. "Če želite v teh sobah bivati z ljudmi, ob katerih vam ni prijetno uporabljati stranišča, se boste morali izmenično odpravljati v avlo," piše v poročilu.

Potem so tu sobe, ki ponujajo 50-odstotno zasebnost: steklena vrata s stenami. "Sama vrata ne zagotavljajo zasebnosti. Vendar pa lahko z nekaj iznajdljivosti v teh sobah ustvarite občutek zasebnosti. Denimo tako, da obesite brisače ali sedite v določenem kotu sobe".

In nazadnje še zadnja kategorija brez vrat, ki zajema dodatne čutne vidike: "Ti hoteli običajno zagotavljajo vidno zasebnost, vendar so vse druge oblike zasebnosti izključene. Slišali in zavohali boste natanko to, kar se dogaja v kopalnici".

No, to pa je res zabavna in nepričakovana ugodnost.

Kaj se pravzaprav dogaja?

Lowell pravi, da za preverjanje odzivov, odvisno od kategorije, uporablja različne metode, med drugim iskanje fotografij ali neposredno preverjanje pri hotelih, ali so vse njihove kopalnice v celoti zasebne.

Seveda obstajajo trenutki, ko si takšno kopalnico odprtega tipa celo želite. Denimo, če bivate v veliki suiti v tropskem letovišču z obilico prostora, je lahko kad ali prha na prostem, nekoliko odmaknjena ob rob sobe, pravzaprav zelo prijetna.

Ko pa gre za eno samo sobo z dvema ločenima posteljama, ki jo na službenem potovanju delite s sodelavcem, in ni nikjer prostora, kamor bi se lahko umaknili med opravljanjem osebnih potreb, se resnično začnete spraševati, kaj se tukaj pravzaprav dogaja.

Za vpogled v svet oblikovanja hotelskih kopalnic sem se obrnila na večkrat nagrajeno oblikovalko, partnerico pri HBA, globalnem podjetju, ki stoji za nekaterimi najbolj znanimi luksuznimi hoteli in letovišči na svetu, Paulo O’Callaghan. Pravi, da se prve uporabe matiranega stekla v hotelski kopalnici spominja izpred skoraj 30 let, in sicer v prvotnem hotelu Park Hyatt v Tokiu. "Ko se je to pojavilo, so vsi navdušeno govorili o tem, kako avantgardna je bila kopalnica s temi kabinami iz matiranega stekla," pravi.

"In zelo jasno se spominjam, da je matirana steklena stena ločevala prostor za prho od straniščne kabine, pri čemer so imela tako vrata prhe kot vrata straniščne kabine matirane panele. Vsi, vsaj v oblikovalskem svetu, so vzklikali, kako je sveže in drugačno. Mislim, da se tega spominjam kot prvega takšnega primera, ker je bilo res precej drugačno in novo."

O’Callaghan ob tem poudarja tudi, da ni vse matirano steklo enako. To se namreč razlikuje po stopnji prosojnosti in debelini, ter da obstajajo različni načini za reševanje akustičnih in prezračevalnih izzivov. "Mislim, da so šle narobe predvsem interpretacije in različice te ideje," pravi, ko jo vprašajo o nekaterih nenavadnih hotelskih kopalnicah, ki so danes tarča spletnega sramotenja.

"Živela revolucija"

"Če imaš majhno kopalnico, takšna rešitev morda preprosto ni primerna. Lahko si predstavljam, da se zanjo odločajo tudi zato, ker nočejo, da bi kopalnica delovala premajhna," poudarja. Ob tem hitro dodaja, da nekaterih pravil pri kopalnicah preprosto ne bi smeli kršiti. Denimo to, da stranišče ne more biti kar na odprtem, kot je to primer pri nekaterih najhujših primerih na Bringbackdoors.com. "Tudi če gre za bolj 'življenjsko usmerjeno' blagovno znamko in morda ne za najvišji razred luksuza, bomo še vedno vztrajali pri zaprti straniščni kabini," pravi.

"Nikoli prozorno steklo in nikoli situacija, v kateri bi bilo mogoče iz prostora za goste neposredno pogledati v kopalnico. Tudi če je kopalnica v celoti zaprta, kot pri klasični zasnovi, želimo, da je straniščni del še vedno ločen." Kot ugotavlja Paula O’Callaghan, so bili hotelski upravljalci v številnih velikih svetovnih destinacijah v zadnjih letih večinoma naklonjeni kopalnicam odprtega tipa.

Nekateri, zlasti življenjsko usmerjene blagovne znamke, si celo želijo, da bi bila kad ločena od prhe in stranišča ter umeščena kar v prostor za goste. "Gre za trend, ki je v zadnjih treh desetletjih postajal vse drznejši," pravi O’Callaghan in dodaja, da bodo številni oblikovalci nad odzivom javnosti najverjetneje presenečeni.

Ena stvar, ki sem jo čez leta opazila, je, da je v zgodovinskih hotelih manjša verjetnost naleteti na resnično bizarno zasnovo kopalnice – tudi v tistih, ki so prestali obsežne prenove. O’Callaghan, ki med svoje pretekle projekte uvršča tudi zgodovinski Waldorf Astoria v Šanghaju, poudarja, da se oblikovalcu "prioritete povsem spremenijo", ko dela na hotelu, umeščenem v zgodovinsko stavbo.

"Upoštevati moraš več deležnikov; poleg upravljalca in lastnika tudi komisijo za varstvo kulturne dediščine, ki ima svoje poglede na to, kako se notranjost obnavlja, ohranja ali prenavlja," izpostavlja. "V starih časih morda niso imeli klimatskih naprav, kopalnice pa so imele vrata. Zato oblikovalci, ki želijo poustvariti zgodbo zlate dobe potovanj, zaradi katere turisti sploh prihajajo v takšne hotele, verjetno ne bodo posegali po skrajnih spremembah tlorisa. Pravzaprav so v nekaterih mestih določene zgodovinske stavbe celo zakonsko zaščitene."

Ker pa nimamo vedno priložnosti ali proračuna za bivanje v zgodovinskih hotelih ali prostornih, vrhunskih luksuznih hotelih s skrbno premišljenimi zasnovami, lahko tisti, ki iščejo zagotovljeno zasebnost, zdaj najdejo rešitev na Bringbackdoors.com.

Vive la Révolution! (Živela revolucija!)

**Avtorica: Karla Cripps